miha@ngn.si

Gastroenterolog mi je lahko končno pomagal

miha@ngn.siGastroenterolog

S prebavnimi težavami se velikokrat soočimo šele takrat, ko nas to najbolj preseneti, ter so tedaj bolečine res nelagodne. Tako se je to zgodilo tudi meni, nekaj časa nazaj, vendar pa si ne bi moral nikoli misliti, da bo za to potreben gastroenterolog. Začelo se je čisto skromno. Bolečine na območju želodca, ter nekoliko pekoč občutek. Mislil sem si, da gre le za kakšne preproste prebavne težave, če sem morda kaj čudnega ali slabega pojedel, s kombinacijo lažjega prehlada.

Gastroenterolog mi je lahko končno pomagal

A reči so iz dneva v dan postajale vse hujše. Na koncu sem se začel že zbujati sredi noči, saj me je vse skupaj tako bolelo. Tedaj pa sem res videl, da tako naprej pač več ne bo šlo. Zato sem se odpravil do zdravnika. Ta me je pregledal, vendar ni moral točno vedeti, kje je težava. Zaradi tega me je napotil naprej. Rekel mi je, da me bo moral pregledati gastroenterolog. 

Ta novica pa me je iskreno kar malo prestrašila. Slišalo se mi je, kot da gre za nekaj resnega. Poleg tega pa me je skrbel tudi sam pregled, saj sem bil prepričan, da bo to nekaj precej neprijetnega. A kljub mojim skrbem nisem imel druge, kajti moral sem čim hitreje ugotoviti, kaj je narobe, da ne bodo posledice še hujše. 

Tako sem čez nekaj dni že prišel na vrsto za pregled. Sprejel me je prijazen gastroenterolog, ki je lahko takoj videl mojo zaskrbljenost. Tedaj me je lahko pomiril in mi rekel, da pregled ne bo boleč in neprijeten, saj bo izveden na takšen način. To priznam, da me je precej pomirilo. Tedaj se je začel pregled, kateri pa je bil končan že v kakšnih 10ih ali 15ih minutah, kar me je precej presenetilo. Rezultati pa prav tako niso bili pretresljivi, saj ni šlo za nič hujšega, oziroma za nič, kar ne bi morali pozdraviti preprosti antibiotiki. …

Nepremičnine Obala so me precej navdušile

miha@ngn.siNepremičnine

Nekaj let nazaj sem se brez kakšnega posebnega namena, malo odpravil na slovensko Obalo. Vzel sem le en dan, da bi se malo sprostil, saj sem bil v okviru službe v kar velikem stresu. Zaradi tega pa se mi je zdelo, da bo kakšen dan počitka na morju zelo dober, da se malo sprostim. Takrat pa me je nekaj čisto navdušilo, ter je vodilo v to, da sem sedaj izvedel eno precej veliko investicijo. Ko sem se malo sprehajal po mestu, sem postal zelo navdušen nad nepremičninami, oziroma hišami, ki so bile na Obali. Njihov stil gradnje mi je bil res zelo všeč, sploh pa še sam pogled na morje, ki si ga lahko imel na določenih lokacijah.

Nepremičnine Obala so me precej navdušile

Ko pa sem se vrnil domov, pa so me tako začele res zanimati nepremičnine Obala. Želel sem si le malo ogledati, kaj je kaj na voljo in kaj se prodaja. Nisem si pa zavedal, da ko si bom začel ogledovati nepremičnine Obala, da me bodo te začele res mikati. 

Ogled je bil namreč zelo mamljiv. Našel sem vrsto nepremičnin, ki so imele odlično lokacijo in so bile res zelo prijetne. Zato pa sem si res želel kupiti kakšno hišo na morju in se tja preseliti. To idejo pa sem nato za nekaj let dal na stran. Okoliščine še niso bile primerne, prav tako pa se mi je zdelo, da je to le trenutno navdušenje, ter me na dolgi rok nepremičnine Obala ne bodo več tako zanimale.

Nekaj let nazaj pa so se okoliščine kar naenkrat nekoliko spremenile. Nepremičnine Obala so tedaj kar naenkrat postale neka realna opcija. Prav tako pa to moje navdušenje nad temi nepremičninami skozi leta ni minilo in sem bil še vedno zelo navdušen nad to idejo. Zaradi tega pa sem si nato res kupil hišo na Obali, ter se tja preselil, kar pa mi je še danes res zelo všeč. …

Pegasti badelj: podpornik pri razstrupljanju jeter.

miha@ngn.siNaravna zdravila

O težavah z jetri nisem nikoli veliko razmišljal, dokler nisem začel opažati neobičajne utrujenosti, rahlega nelagodja pod rebrnim lokom in občutka napihnjenosti po obrokih. Na pregledu mi je zdravnik omenil, da so jetrni encimi nekoliko povišani in mi svetoval spremembo prehrane ter več gibanja. Poleg tega mi je priporočil nekaj naravnega: pegasti badelj.

Priznam, sprva sem bil skeptičen. Nisem človek, ki bi slepo verjel v prehranska dopolnila. A sem se vseeno odločil poskusiti. Kupil sem kakovosten izvleček pegastega badlja, ki vsebuje silimarin, snov, ki naj bi ščitila jetrne celice in spodbujala njihovo regeneracijo. Začel sem ga jemati redno, ob tem pa sem prilagodil prehrano in se odpovedal alkoholu za nekaj časa.

Pegasti badelj: podpornik pri razstrupljanju jeter.

Po približno mesecu dni sem se počutil lažjega, bolj zbranega in kar je najpomembnejše, tudi laboratorijski izvidi so pokazali izboljšanje. Nisem verjel, da lahko nekaj tako preprostega, kot je naravni izvleček, resnično vpliva na počutje, a pegasti badelj me je prepričal. Ni čudež, ni rešitev za vse, je pa koristen podpornik pri razstrupljanju jeter.

Zdaj ga občasno vključim kot del preventivne nege, še posebej po praznikih ali obdobjih, ko je prehrana bolj obremenjujoča. In vsakič znova se spomnim, da nam narava ponuja ogromno, le poslušati jo moramo. Pegasti badelj je zame postal več kot dodatek, je simbol tega, da se telo zna obnoviti, če mu le damo priložnost.

Poleg tega sem opazil, da imam po redni uporabi manj težav s prebavo, predvsem po težjih obrokih. Tudi spanec se je izboljšal, kar mi je bilo presenetljivo, saj tega nisem neposredno povezoval z delovanjem jeter. Pogosto zdaj svetujem pegasti badelj tudi prijateljem, ki omenjajo utrujenost ali imajo podobne težave. Seveda ni nadomestilo za zdravo življenje, je pa odlična podpora. V poplavi hitrih rešitev in kemije sem hvaležen, da obstaja nekaj tako preprostega in naravnega, kar resnično deluje. In kar se pri meni res pozna.…

Kaj, če je kožni rak?

miha@ngn.siZdravje in dobro počutje

Pred tremi leti sem opazila, da imam na rami čudno znamenje. Ni bilo boleče, niti posebej veliko, ampak nekaj v njegovem videzu mi ni dalo miru. Bilo je nekoliko asimetrično, temnejše od drugih znamenj in kot da se je v kratkem času malo povečalo. Sprva sem si rekla, da pretiravam, znamenja so pač normalen del kože. A občutek ni izginil.

Po nekaj tednih sem se naročila k dermatologinji. Pregled je bil kratek, a zelo natančen. Takoj, ko je pogledala znamenje, je postala resna. Rekla je, da bi ga bilo pametno odstraniti in poslati na analizo. V tistem trenutku sem čutila, kako mi je srce poskočilo. Nisem hotela pokazati, da me je strah, ampak v meni je nekaj preskočilo – kaj če je kožni rak?

Kaj, če je kožni rak?

Poseg je bil hiter in skoraj neboleč. Čakanje na izvide pa je bilo najdaljših deset dni v mojem življenju. Ko sem končno dobila klic, so mi povedali, da gre za zgodnjo obliko kožni rak – melanom, a na srečo zelo površinski. Ujeli smo ga pravočasno in danes lahko rečem, da sem premagala kožni rak, še preden je postal resen.

Ta izkušnja me je močno zaznamovala. Poleti sem bila vedno tista, ki se je hitro sončila, redko uporabljala kremo z visokim faktorjem in se redko skrivala v senco. Zdaj je vse drugače. Vsako leto grem na preventivni pregled, kremo z zaščitnim faktorjem imam vedno pri roki, in postala sem tista ‘tečna’, ki drugim na plaži deli nasvete o zaščiti pred soncem in kako resen je lahko kožni rak.

Kožni rak me je opomnil, da nismo nedotakljivi. Zgodilo se mi je nekaj, česar nisem pričakovala, a me je naučilo pomembne lekcije: poslušaj svoje telo, ne ignoriraj sprememb in ne čakaj predolgo. Včasih je prav najmanjša sprememba tista, ki ti lahko reši življenje.

Od takrat naprej tudi svoje bližnje redno opozarjam, naj spremljajo kožo in gredo na pregled, če opazijo karkoli sumljivega. Kožni rak ni nekaj, kar se dogaja samo drugim, dogaja se tudi nam. Danes se zahvaljujem svoji intuiciji, da me ni pustila pri miru. Morda mi je prav ta rešila življenje.…

Vedno sem imela rada naravno ličenje, pri katerem je maskara igrala glavno vlogo

miha@ngn.siMaskara

Vedno sem imela rada naravno ličenje, pri katerem je maskara igrala glavno vlogo. Že v srednji šoli sem ugotovila, kako velika razlika je, ko trepalnicam dodaš nekaj volumna in dolžine. Moja prva maskara je bila povsem osnovna, kupljena v lokalni drogeriji, in spomnim se, kako sem ponosno vsak dan vadila nanašanje, čeprav sem si na začetku skoraj vedno zlepila trepalnice skupaj.

Z leti sem preizkusila ogromno različnih maskar. Od takih, ki so obljubljale neskončno dolge trepalnice, do tistih, ki naj bi ustvarile videz umetnih trepalnic. Ugotovila sem, da popolna maskara zame ni nujno tista, ki obljublja največji volumen, ampak tista, ki trepalnice lepo razčeše, jih optično podaljša in ne naredi grudic. Ena od pomembnih stvari, ki sem se je naučila, je tudi to, da pri maskari ogromno pomeni sam aplikator. Ali je krtačka gosta, ukrivljena ali ravna, ima velik vpliv na končni videz.

Vedno sem imela rada naravno ličenje, pri katerem je maskara igrala glavno vlogo

Spomnim se tudi svojega prvega razočaranja, ko sem kupila zelo drago maskaro, a sem bila po nekaj uporabah razočarana, ker je razmazala že po nekaj urah. Od takrat sem se naučila, da visoka cena ni vedno zagotovilo kakovosti in da moraš maskaro izbrati glede na svoje potrebe, ne glede na znamko ali oglaševanje.

Danes brez maskare skoraj ne grem od doma. Ko se zjutraj urediš in naneseš nekaj slojev dobre maskare, se takoj počutiš bolj budno, sveže in samozavestno. Maskara je zame postala majhna skrivnost, kako v nekaj sekundah osvežiti celoten videz brez večjih naporov. Včasih si prav rečem, da če bi morala izbrati samo en izdelek za ličenje, bi bila to brez dvoma maskara.

V zadnjem času sem začela raziskovati tudi naravne maskare, brez parabenov in nepotrebnih kemikalij. Presenetilo me je, kako nežne so do trepalnic in hkrati zelo obstojne. Maskara ni več samo kozmetični izdelek, ampak tudi del nege. Ko najdeš pravo, ti resnično pomaga poudariti naravno lepoto, ne da bi pri tem žrtvovala udobje.…

Opornica za roko je moj spomin na zimski pohod

miha@ngn.siOpornica za roko

Z opornica za roko sem se prvič srečala povsem nepričakovano. Na enem od zimskih pohodov sem si nerodno zvila zapestje. Najprej sem mislila, da ni nič hujšega. Bolečina je bila znosna, pa tudi roka ni bila pretirano zatečena. A ko se po nekaj dneh stanje ni izboljšalo, sem vseeno šla do zdravnika. Diagnoza je bila jasna, zvin in potreba po nošenju opornica za roko.

Priznam, da me je ob misli na opornica za roko sprva kar zmrazilo. Zdelo se mi je, da mi bo samo oteževala vsakdan, predvsem ker sem bila vajena hitrega tempa in stalne aktivnosti. Kmalu pa sem spoznala, kako zelo pomembna je stabilizacija poškodovanega zapestja. Opornica za roko je preprečila nepotrebne gibe, ki bi poškodbo lahko še poslabšali.

Začetek ni bil enostaven. Preproste stvari, kot sta tipkanje na računalnik in priprava hrane, so postale pravi izziv. Naučila sem se uporabljati pretežno drugo roko, kar je sprva trajalo dvakrat dlje, a sem hitro napredovala. Opornica za roko mi je dala občutek varnosti, saj sem vedela, da si ne bom nehote naredila dodatne škode.

Opornica za roko je moj spomin na zimski pohod

Nosila sem jo skoraj šest tednov. Počasi sem začela opažati, da je gibljivost boljša in bolečine manj. Ko sem jo končno lahko snela, sem morala biti še vedno pazljiva, postopoma krepiti zapestje in poslušati svoje telo.

Če zdaj pogledam nazaj, sem resnično hvaležna, da sem upoštevala nasvete zdravnika in nisem prehitevala okrevanja. Opornica za roko mi ni pomagala samo fizično, ampak tudi psihično. Naučila me je potrpežljivosti, vztrajnosti in spoštovanja do lastnega telesa. Spoznala sem, da ni sramotno, če si vzameš čas za okrevanje, temveč je to včasih najbolj pametna odločitev, ki jo lahko sprejmeš zase.

Danes opornico za roko shranjujem kot opomnik, da je včasih prav upočasnitev tista, ki nas okrepi. Vsakič, ko pogledam nanjo, se spomnim, kako pomembno je poslušati svoje telo in mu dati čas, ki ga potrebuje. Zdi se mi, da sem prav zaradi te izkušnje danes bolj potrpežljiva in skrbnejša do sebe.…

Poleg ostalega me je Mazda prepričala tudi s svojo notranjostjo

miha@ngn.siAvtomobili

Pred nekaj leti sem si prvič kupil svoj avto, in odločitev je padla na Mazdo. Pred tem nisem imel posebnih preferenc glede avtomobilov, a ko sem začel raziskovati možnosti, me je Mazda takoj pritegnila. Najprej zaradi videza, elegantne, športne linije so bile nekaj, kar sem si vedno želel. Nato pa še zaradi vseh pozitivnih ocen, ki so hvalile zanesljivost in užitek v vožnji.

Spomnim se, kako sem šel na testno vožnjo z Mazdo 3. Že po nekaj minutah za volanom sem vedel, da je to avto zame. Občutek na cesti je bil neverjetno stabilen, volan odziven, prestavljanje pa mehko in natančno. Mazda me je prepričala tudi s svojo notranjostjo. Kakovostni materiali, minimalistična zasnova in udobni sedeži so mi dali občutek, kot da sedim v mnogo dražjem avtomobilu.

Poleg ostalega me je Mazda prepričala tudi s svojo notranjostjo

Po nakupu sem Mazdo vozil vsak dan, bodisi po opravkih po mestu bodisi na daljše izlete ob koncu tedna. Nikoli me ni pustila na cedilu. Še posebej sem bil navdušen nad porabo goriva, ki je bila glede na zmogljivost motorja več kot ugodna. Mazda je resnično pokazala, da zna združiti užitek v vožnji in praktičnost.

Seveda ni bilo vse popolno. Pri manjših podrobnostih, kot so infotainment sistem in zvočna izolacija, sem opazil, da je prostor za izboljšave. A vseeno, Mazda je v mojem življenju pustila velik pečat. Zaradi te izkušnje sem tudi pri naslednjem avtu najprej pogledal modele te znamke.

Mazda zame ni samo avto, ampak nekakšen simbol svobode in neodvisnosti. Tisti občutek, ko sedeš za volan in veš, da te čaka zanesljivo vozilo, je nekaj posebnega. In prav Mazda mi je prvič omogočila, da sem to resnično občutil.

V zadnjem letu sem z Mazdo prevozil veliko različnih terenov, od mestnih ulic do ovinkastih podeželskih cest. Prav povsod se je izkazala z odlično vodljivostjo in udobjem. Vedno znova me preseneča, kako premišljeno je zasnovana. Mazda ni le avto, je izkušnja sama zase.…

Ure Tagheuer so res nekaj posebnega

miha@ngn.siTagheuer

Že vrsto let sem zelo velik ljubitelj in navdušenec nad različnimi ročnimi urami. Te so me prvič navdušile, ko sem za darilo dobil svojo prvo, nekoliko bolj prestižno ročno uro. Takrat sem v bistvu prvič imel neko uro prepoznavne znamke in zelo dobre kvalitete. Pred tem sem si namreč več ali manj kupoval ure, ki so mi bile na videz všeč, ter so bile kar se da poceni. 

Od tistega dne, ko sem dobil tisto uro, pa sem postal res velik navdušenec ročnih ur. Zato pa se mi je doma začela tudi nabirati kolekcija različnih modelov in znamk. Vedno sem bil zelo navdušen, ko sem našel kakšno novo znamko, tako da sem si velikokrat kakšno uro kar kupil.

Ure Tagheuer so res nekaj posebnega

Nikoli pa nisem imel najljubše znamke, dokler nisem en dan na spletu zagledal ure znamke Tagheuer. Takrat pa se spomnim, da mi je ta znamka čisto vzela pozornost. Ure so bile res nekaj posebnega. Sprva sem zasledil njihovo kvaliteto, kar me je seveda že takoj navdušilo, nato pa me je očarala tudi enostavnost in elegantnost, ki so jo imele ure Tagheuer. 

Zaradi tega sem namreč takoj vedel, da bi takšno uro lahko nosil z najrazličnejšimi stili, ter bi povsod pasala zraven. Tako pa niti nisem rabil dolgo časa, dokler sem se odločil, da si moram kupiti kakšen model teh ur. Da pa bi dobil malo boljšo predstavo, kakšne so, pa sem se odpravil v poslovalnico, kjer sem si lahko ure Tagheuer ogledal še v živo. Na ta način sem res lahko dobil tisti pravi občutek in sem videl, kako mi posamezni modeli stojijo na zapestju. Ta ogled pa me je še bolj navdušil. V tistem trenutku sem si tudi takoj kupil en model, ki me je najbolj navdušil. To pa je bil zares zelo lep dodatek k moji kolekciji, ter jo je lepo popestril. …

Nikoli si nisem mislil da me bo pri teh letih doletela putika

miha@ngn.siZdravje

Vedno sem si mislil, da je putika nekaj, kar doleti samo starejše. Sicer če sem iskren, natančno sploh nisem vedel, kaj ta bolezen je. Vedel sem samo, da to po navadi dobijo starejši ljudje. Zato pa si ne bi moral nikoli misliti, da bo kaj takega doletelo tudi mene. Začelo pa se je čisto nedolžno. Čutil sem le nekaj bolečin na območju palca na nogi. Takrat pa si o tem nisem mislil preveč. Bolečine sem navezoval kakšnemu čudnemu gibu, ali pa, da sem se morda kam udaril, ne da bi vedel. Ker pa se te bolečine niso lajšale in kar niso izginile, pa me je začelo to malo skrbeti.

Nikoli si nisem mislil da me bo pri teh letih doletela putika

Naravno pa sem se odpravil do zdravnika, da mi ta pove, če je kaj resnega. Pri pregledu pa sem nato dobil tisto informacijo, ki me je čisto presenetila. Izvedel sem, da imam putiko. Tedaj pa sem bil čisto šokiran. Kot sem rekel, sem mislil, da je putika nekaj, kar doleti samo starejše ljudi. Zdravnik mi je potrdil in razložil, da imam v krvi povišano raven sečne kisline, zaradi česar me je ravno doletela putika. Razložil mi je tudi to mojo presenečenje, da se lahko to zgodi tudi mlajšim, čeprav ni najbolj pogosto.

Tedaj pa mi je dal napotke za zdravljenje. Nekega konkretnega zdravila, ki bi pozdravilo putiko pa ni. Moral sem spremeniti življenjski slog. Rekel mi je, naj se predvsem osredotočim na prehrano in pazim kaj jem. Poleg tega me je opozoril tudi na to, da moram čim več piti.

Prav tako pa sem se začel tudi veliko bolj gibati, saj naj bi tudi to pripomoglo k okrevanju. Kadar pa so bile bolečine prehude, pa sem lahko vzel neka zdravila, za lajšanje bolečin. Z nekaj meseci pa mi je nato končno uspelo slediti vsem napotkom in je minilo že zadosti časa, da so se bolečine in neprijetni občutki konkretno zmanjšali, skoraj izginili. …

Izola restavracije – za vsakogar nekaj.

miha@ngn.siRestavracije

Pred nekaj tedni sem se z družino za vikend odpravila na obalo, brez posebnega načrta, samo da pobegnemo iz vsakdanje rutine. Izbrali smo Izolo, ker jo imamo v spominu kot prijetno in umirjeno mestece. Po dolgem sprehodu ob morju in kavi v pristanišču smo postali lačni, zato smo začeli iskati, kje bi kaj pojedli. Vtipkala sem Izola restavracije v brskalnik na telefonu in presenečena ugotovila, koliko možnosti se je odprlo.

Nisem vedela, da je Izola tako kulinarično raznolika. Od klasičnih ribjih restavracij do bolj modernih bistrojev z lokalnimi sestavinami, vsega po malem. Po nekaj minutah brskanja in primerjanja ocen smo se odločili za eno manjšo restavracijo, skrito v ozki ulici starega mestnega jedra.

Izola restavracije - za vsakogar nekaj.

Notranjost je bila topla in domačna, natakar prijazen in jedilnik ravno prav dolg, da izbira ni bila pretežka. Hrana? Odlična. Sveža riba na žaru, sveže pečen kruh in kozarec lokalnega vina – vse je bilo ravno prav. Tisti trenutek sem pomislila, da bi se sem vrnila samo zaradi kosila. Zdaj, ko kdo omeni Izola restavracije, vedno povem, da je tam mogoče najti nekaj za vsak okus.

Po kosilu smo se še malo sprehodili in ugotovili, da je bilo kar nekaj restavracij, ki bi jih z veseljem poskusili ob naslednjem obisku. Kar mi je bilo najbolj všeč, pa je bila atmosfera. Nobene naglice, nobene površnosti. Samo dobra hrana, prijazni ljudje in občutek, da si zares na dopustu.

Zdaj, ko načrtujemo naslednji izlet, resno razmišljamo, da bi znova obiskali Izolo. Ne samo zaradi morja, ampak tudi zato, ker Izola restavracije ponujajo nekaj več – občutek domačnosti in kakovost, ki si jo zapomniš.

Ko sem prišla domov, sem celo zapisala imena nekaj lokalov, ki sem jih opazila med sprehodom, saj jih želim naslednjič obiskati. Izola restavracije so me res prijetno presenetile, ne le z jedmi, ampak s pristnim pristopom in spoštovanjem do lokalnih sestavin. Čuti se, da ljudem tam ni vseeno, kaj postrežejo.…