Na spremembe in zavedanje vpliva osebna rast posameznika

Moj način življenja je bil zelo tempiran in počasi mi je že začelo zmanjkovati časa že za najbolj osnovne stvari. Služba, dom, vrt, otroci, šolske naloge, obveznosti in izpolnjevanje pričakovanja drugih. Tako mi je nekega dneva vse prišlo do vrha, verjetno sem imela tudi kakšno slabo izkušnjo tisti dan in sem se vprašala, ali je to življenje, ki si ga sama želim, ali živim za druge.

Mislim, da se je tisti hip začela moja osebna rast, brez načrta, samo z zavedanjem sebe. Vzela sem si čas, pričela z branjem knjige in opazovanjem sama sebe. Spoznala sem, da osebna rast skozi delavnice in samorefleksijo ne pride z udobjem ampak s vsakim izzivom in soočanjem. Upočasnila sem tempo. Razmišljala sem, da bi morda pričela pisati dnevnik, da bi si bolje našla in zbrala svoje misli, pa sem sprva mislila, da to ni za me, zaradi starosti in drugih obveznosti in takoj sem se zalotila, da zopet oklevam zaradi nečesa in zaradi drugih. Poiskala sem si prazen in lep zvezek in zvečer, preden sem šla spat, zapisala par vrstic in strnila dan. Ob njem sem si zapisala še par misli in tako sem nadaljevala vsak dan. Počasi sem se naučila reči ne in postavljati meje, ter izbirala med stvarmi, ki so mi dajale občutek miru. Ni mi bilo lahko, saj sem bila vedno vsem na voljo in kar bala sem se posledic mojih odklonov. Prav tako so me spremembe plašile, saj sem bila zelo negotova. Imela sem občutek, da je tudi okolica že opazila moj novi način življenja, s katerim mi je osebna rast postajala na prvem mestu.

Vse nove izkušnje so me utrjevale, počasi sem se učila poskrbeti najprej zase. To se ni zgodilo čez noč ampak je trajalo obdobja let in še vedno traja. Z vsakim padcem in z vsakim spoznanjem sem bližje sebi in to me osrečuje. Še vedno sem do vseh prijazna in jim na voljo ampak do neke meje.