Vedno sem imela rada naravno ličenje, pri katerem je maskara igrala glavno vlogo

miha@ngn.siMaskara

Vedno sem imela rada naravno ličenje, pri katerem je maskara igrala glavno vlogo. Že v srednji šoli sem ugotovila, kako velika razlika je, ko trepalnicam dodaš nekaj volumna in dolžine. Moja prva maskara je bila povsem osnovna, kupljena v lokalni drogeriji, in spomnim se, kako sem ponosno vsak dan vadila nanašanje, čeprav sem si na začetku skoraj vedno zlepila trepalnice skupaj.

Z leti sem preizkusila ogromno različnih maskar. Od takih, ki so obljubljale neskončno dolge trepalnice, do tistih, ki naj bi ustvarile videz umetnih trepalnic. Ugotovila sem, da popolna maskara zame ni nujno tista, ki obljublja največji volumen, ampak tista, ki trepalnice lepo razčeše, jih optično podaljša in ne naredi grudic. Ena od pomembnih stvari, ki sem se je naučila, je tudi to, da pri maskari ogromno pomeni sam aplikator. Ali je krtačka gosta, ukrivljena ali ravna, ima velik vpliv na končni videz.

Vedno sem imela rada naravno ličenje, pri katerem je maskara igrala glavno vlogo

Spomnim se tudi svojega prvega razočaranja, ko sem kupila zelo drago maskaro, a sem bila po nekaj uporabah razočarana, ker je razmazala že po nekaj urah. Od takrat sem se naučila, da visoka cena ni vedno zagotovilo kakovosti in da moraš maskaro izbrati glede na svoje potrebe, ne glede na znamko ali oglaševanje.

Danes brez maskare skoraj ne grem od doma. Ko se zjutraj urediš in naneseš nekaj slojev dobre maskare, se takoj počutiš bolj budno, sveže in samozavestno. Maskara je zame postala majhna skrivnost, kako v nekaj sekundah osvežiti celoten videz brez večjih naporov. Včasih si prav rečem, da če bi morala izbrati samo en izdelek za ličenje, bi bila to brez dvoma maskara.

V zadnjem času sem začela raziskovati tudi naravne maskare, brez parabenov in nepotrebnih kemikalij. Presenetilo me je, kako nežne so do trepalnic in hkrati zelo obstojne. Maskara ni več samo kozmetični izdelek, ampak tudi del nege. Ko najdeš pravo, ti resnično pomaga poudariti naravno lepoto, ne da bi pri tem žrtvovala udobje.…

Opornica za roko je moj spomin na zimski pohod

miha@ngn.siOpornica za roko

Z opornica za roko sem se prvič srečala povsem nepričakovano. Na enem od zimskih pohodov sem si nerodno zvila zapestje. Najprej sem mislila, da ni nič hujšega. Bolečina je bila znosna, pa tudi roka ni bila pretirano zatečena. A ko se po nekaj dneh stanje ni izboljšalo, sem vseeno šla do zdravnika. Diagnoza je bila jasna, zvin in potreba po nošenju opornica za roko.

Priznam, da me je ob misli na opornica za roko sprva kar zmrazilo. Zdelo se mi je, da mi bo samo oteževala vsakdan, predvsem ker sem bila vajena hitrega tempa in stalne aktivnosti. Kmalu pa sem spoznala, kako zelo pomembna je stabilizacija poškodovanega zapestja. Opornica za roko je preprečila nepotrebne gibe, ki bi poškodbo lahko še poslabšali.

Začetek ni bil enostaven. Preproste stvari, kot sta tipkanje na računalnik in priprava hrane, so postale pravi izziv. Naučila sem se uporabljati pretežno drugo roko, kar je sprva trajalo dvakrat dlje, a sem hitro napredovala. Opornica za roko mi je dala občutek varnosti, saj sem vedela, da si ne bom nehote naredila dodatne škode.

Opornica za roko je moj spomin na zimski pohod

Nosila sem jo skoraj šest tednov. Počasi sem začela opažati, da je gibljivost boljša in bolečine manj. Ko sem jo končno lahko snela, sem morala biti še vedno pazljiva, postopoma krepiti zapestje in poslušati svoje telo.

Če zdaj pogledam nazaj, sem resnično hvaležna, da sem upoštevala nasvete zdravnika in nisem prehitevala okrevanja. Opornica za roko mi ni pomagala samo fizično, ampak tudi psihično. Naučila me je potrpežljivosti, vztrajnosti in spoštovanja do lastnega telesa. Spoznala sem, da ni sramotno, če si vzameš čas za okrevanje, temveč je to včasih najbolj pametna odločitev, ki jo lahko sprejmeš zase.

Danes opornico za roko shranjujem kot opomnik, da je včasih prav upočasnitev tista, ki nas okrepi. Vsakič, ko pogledam nanjo, se spomnim, kako pomembno je poslušati svoje telo in mu dati čas, ki ga potrebuje. Zdi se mi, da sem prav zaradi te izkušnje danes bolj potrpežljiva in skrbnejša do sebe.…

Poleg ostalega me je Mazda prepričala tudi s svojo notranjostjo

miha@ngn.siAvtomobili

Pred nekaj leti sem si prvič kupil svoj avto, in odločitev je padla na Mazdo. Pred tem nisem imel posebnih preferenc glede avtomobilov, a ko sem začel raziskovati možnosti, me je Mazda takoj pritegnila. Najprej zaradi videza, elegantne, športne linije so bile nekaj, kar sem si vedno želel. Nato pa še zaradi vseh pozitivnih ocen, ki so hvalile zanesljivost in užitek v vožnji.

Spomnim se, kako sem šel na testno vožnjo z Mazdo 3. Že po nekaj minutah za volanom sem vedel, da je to avto zame. Občutek na cesti je bil neverjetno stabilen, volan odziven, prestavljanje pa mehko in natančno. Mazda me je prepričala tudi s svojo notranjostjo. Kakovostni materiali, minimalistična zasnova in udobni sedeži so mi dali občutek, kot da sedim v mnogo dražjem avtomobilu.

Poleg ostalega me je Mazda prepričala tudi s svojo notranjostjo

Po nakupu sem Mazdo vozil vsak dan, bodisi po opravkih po mestu bodisi na daljše izlete ob koncu tedna. Nikoli me ni pustila na cedilu. Še posebej sem bil navdušen nad porabo goriva, ki je bila glede na zmogljivost motorja več kot ugodna. Mazda je resnično pokazala, da zna združiti užitek v vožnji in praktičnost.

Seveda ni bilo vse popolno. Pri manjših podrobnostih, kot so infotainment sistem in zvočna izolacija, sem opazil, da je prostor za izboljšave. A vseeno, Mazda je v mojem življenju pustila velik pečat. Zaradi te izkušnje sem tudi pri naslednjem avtu najprej pogledal modele te znamke.

Mazda zame ni samo avto, ampak nekakšen simbol svobode in neodvisnosti. Tisti občutek, ko sedeš za volan in veš, da te čaka zanesljivo vozilo, je nekaj posebnega. In prav Mazda mi je prvič omogočila, da sem to resnično občutil.

V zadnjem letu sem z Mazdo prevozil veliko različnih terenov, od mestnih ulic do ovinkastih podeželskih cest. Prav povsod se je izkazala z odlično vodljivostjo in udobjem. Vedno znova me preseneča, kako premišljeno je zasnovana. Mazda ni le avto, je izkušnja sama zase.…

Ure Tagheuer so res nekaj posebnega

miha@ngn.siTagheuer

Že vrsto let sem zelo velik ljubitelj in navdušenec nad različnimi ročnimi urami. Te so me prvič navdušile, ko sem za darilo dobil svojo prvo, nekoliko bolj prestižno ročno uro. Takrat sem v bistvu prvič imel neko uro prepoznavne znamke in zelo dobre kvalitete. Pred tem sem si namreč več ali manj kupoval ure, ki so mi bile na videz všeč, ter so bile kar se da poceni. 

Od tistega dne, ko sem dobil tisto uro, pa sem postal res velik navdušenec ročnih ur. Zato pa se mi je doma začela tudi nabirati kolekcija različnih modelov in znamk. Vedno sem bil zelo navdušen, ko sem našel kakšno novo znamko, tako da sem si velikokrat kakšno uro kar kupil.

Ure Tagheuer so res nekaj posebnega

Nikoli pa nisem imel najljubše znamke, dokler nisem en dan na spletu zagledal ure znamke Tagheuer. Takrat pa se spomnim, da mi je ta znamka čisto vzela pozornost. Ure so bile res nekaj posebnega. Sprva sem zasledil njihovo kvaliteto, kar me je seveda že takoj navdušilo, nato pa me je očarala tudi enostavnost in elegantnost, ki so jo imele ure Tagheuer. 

Zaradi tega sem namreč takoj vedel, da bi takšno uro lahko nosil z najrazličnejšimi stili, ter bi povsod pasala zraven. Tako pa niti nisem rabil dolgo časa, dokler sem se odločil, da si moram kupiti kakšen model teh ur. Da pa bi dobil malo boljšo predstavo, kakšne so, pa sem se odpravil v poslovalnico, kjer sem si lahko ure Tagheuer ogledal še v živo. Na ta način sem res lahko dobil tisti pravi občutek in sem videl, kako mi posamezni modeli stojijo na zapestju. Ta ogled pa me je še bolj navdušil. V tistem trenutku sem si tudi takoj kupil en model, ki me je najbolj navdušil. To pa je bil zares zelo lep dodatek k moji kolekciji, ter jo je lepo popestril. …

Nikoli si nisem mislil da me bo pri teh letih doletela putika

miha@ngn.siZdravje

Vedno sem si mislil, da je putika nekaj, kar doleti samo starejše. Sicer če sem iskren, natančno sploh nisem vedel, kaj ta bolezen je. Vedel sem samo, da to po navadi dobijo starejši ljudje. Zato pa si ne bi moral nikoli misliti, da bo kaj takega doletelo tudi mene. Začelo pa se je čisto nedolžno. Čutil sem le nekaj bolečin na območju palca na nogi. Takrat pa si o tem nisem mislil preveč. Bolečine sem navezoval kakšnemu čudnemu gibu, ali pa, da sem se morda kam udaril, ne da bi vedel. Ker pa se te bolečine niso lajšale in kar niso izginile, pa me je začelo to malo skrbeti.

Nikoli si nisem mislil da me bo pri teh letih doletela putika

Naravno pa sem se odpravil do zdravnika, da mi ta pove, če je kaj resnega. Pri pregledu pa sem nato dobil tisto informacijo, ki me je čisto presenetila. Izvedel sem, da imam putiko. Tedaj pa sem bil čisto šokiran. Kot sem rekel, sem mislil, da je putika nekaj, kar doleti samo starejše ljudi. Zdravnik mi je potrdil in razložil, da imam v krvi povišano raven sečne kisline, zaradi česar me je ravno doletela putika. Razložil mi je tudi to mojo presenečenje, da se lahko to zgodi tudi mlajšim, čeprav ni najbolj pogosto.

Tedaj pa mi je dal napotke za zdravljenje. Nekega konkretnega zdravila, ki bi pozdravilo putiko pa ni. Moral sem spremeniti življenjski slog. Rekel mi je, naj se predvsem osredotočim na prehrano in pazim kaj jem. Poleg tega me je opozoril tudi na to, da moram čim več piti.

Prav tako pa sem se začel tudi veliko bolj gibati, saj naj bi tudi to pripomoglo k okrevanju. Kadar pa so bile bolečine prehude, pa sem lahko vzel neka zdravila, za lajšanje bolečin. Z nekaj meseci pa mi je nato končno uspelo slediti vsem napotkom in je minilo že zadosti časa, da so se bolečine in neprijetni občutki konkretno zmanjšali, skoraj izginili. …

Izola restavracije – za vsakogar nekaj.

miha@ngn.siRestavracije

Pred nekaj tedni sem se z družino za vikend odpravila na obalo, brez posebnega načrta, samo da pobegnemo iz vsakdanje rutine. Izbrali smo Izolo, ker jo imamo v spominu kot prijetno in umirjeno mestece. Po dolgem sprehodu ob morju in kavi v pristanišču smo postali lačni, zato smo začeli iskati, kje bi kaj pojedli. Vtipkala sem Izola restavracije v brskalnik na telefonu in presenečena ugotovila, koliko možnosti se je odprlo.

Nisem vedela, da je Izola tako kulinarično raznolika. Od klasičnih ribjih restavracij do bolj modernih bistrojev z lokalnimi sestavinami, vsega po malem. Po nekaj minutah brskanja in primerjanja ocen smo se odločili za eno manjšo restavracijo, skrito v ozki ulici starega mestnega jedra.

Izola restavracije - za vsakogar nekaj.

Notranjost je bila topla in domačna, natakar prijazen in jedilnik ravno prav dolg, da izbira ni bila pretežka. Hrana? Odlična. Sveža riba na žaru, sveže pečen kruh in kozarec lokalnega vina – vse je bilo ravno prav. Tisti trenutek sem pomislila, da bi se sem vrnila samo zaradi kosila. Zdaj, ko kdo omeni Izola restavracije, vedno povem, da je tam mogoče najti nekaj za vsak okus.

Po kosilu smo se še malo sprehodili in ugotovili, da je bilo kar nekaj restavracij, ki bi jih z veseljem poskusili ob naslednjem obisku. Kar mi je bilo najbolj všeč, pa je bila atmosfera. Nobene naglice, nobene površnosti. Samo dobra hrana, prijazni ljudje in občutek, da si zares na dopustu.

Zdaj, ko načrtujemo naslednji izlet, resno razmišljamo, da bi znova obiskali Izolo. Ne samo zaradi morja, ampak tudi zato, ker Izola restavracije ponujajo nekaj več – občutek domačnosti in kakovost, ki si jo zapomniš.

Ko sem prišla domov, sem celo zapisala imena nekaj lokalov, ki sem jih opazila med sprehodom, saj jih želim naslednjič obiskati. Izola restavracije so me res prijetno presenetile, ne le z jedmi, ampak s pristnim pristopom in spoštovanjem do lokalnih sestavin. Čuti se, da ljudem tam ni vseeno, kaj postrežejo.…

Analiza vode je preprosta, dostopna in ključna za zdravje.

miha@ngn.siZdravje in varnost

Ko sva se z možem preselila na podeželje in začela uporabljati vodo iz lastnega vodnjaka, si sprva nisva preveč belila glave. Voda je bila bistra, brez vonja in dobrega okusa, zato se nama je zdelo samoumevno, da je tudi kakovostna. A sosed nama je kmalu omenil, da bi bilo pametno opraviti analizo vode. Priznam, najprej sem zamahnila z roko. Saj je čista, kaj bi bilo lahko narobe?

Kljub temu sem začela malo raziskovati in hitro ugotovila, da videz in okus nista dovolj. Voda lahko vsebuje stvari, ki jih ne opaziš – bakterije, nitrate, kovine. Zato sva se odločila, da narediva analizo vode. Poklicala sem lokalni laboratorij in prijazna gospa mi je razložila, kako odvzamem vzorec in ga pravilno shranim do oddaje.

Rezultati analize vode so bili kar presenetljivi. Čeprav je voda izgledala popolnoma v redu, je bila vsebnost nitratov višja od priporočene meje. Laboratorij nama je svetoval, naj za pitje in kuhanje začasno uporabljava prekuhano vodo ali dodatni filter, dokler ne uredimo bolj trajne rešitve.

Analiza vode je preprosta, dostopna in ključna za zdravje.

Odločila sva se za sistem filtracije in po nekaj tednih ponovno opravila analizo vode. Tokrat so bile vrednosti bistveno boljše in spet sem lahko brez skrbi uporabljala svojo kuhinjsko pipo. Zdaj analiza vode ni več nekaj, kar bi odlašala. Ponavljava jo enkrat letno, kar nama daje občutek varnosti in nadzora.

Ta izkušnja me je naučila, da pri vodi ni prostora za domneve. Analiza vode je preprosta, dostopna in ključna za zdravje. Danes jo priporočim vsakemu, ki uporablja lastni vir.

Poleg zdravja mi je analiza vode odprla oči tudi glede odnosa do narave. Začela sva bolj paziti, kaj uporabljava na vrtu in v bližini vodnjaka, saj vse to lahko vpliva na kakovost podtalnice. Voda je nekaj tako osnovnega, a ji pogosto posvečamo premalo pozornosti. Zdaj vem, kako pomembno je, da jo redno preverjamo.

Analiza vode nama je postala del rutine, tako kot redni zdravstveni pregledi. Je majhen korak, ki prinese veliko miru. In ko veš, da je voda res varna, tudi bolj sproščeno zaživiš.…

Delovna zaščita je pomembna tudi pri domačem delu

miha@ngn.siDelovna zaščita

Ko sem se nekaj časa nazaj lotil nekaterih del v okolici moje hiše, sem hitro ugotovil, da bom moral malo bolje poskrbeti za varnost. Delo pa je zahtevalo na primer prenovo lesene vrtne ograje, delo na terasi in podobno. Torej šlo je za neka fizična dela. Tega pa sem se nato lotil zelo samozavestno, brez kakšne zaščitne opreme. Zaradi tega pa sem hitro naletel tudi na kakšno manjšo poškodbo. Na primer, pri žaganju lesenih desk na primerne dolžine, se mi je v roko zapičila kakšna trska, ali pa mi je kakšen težek kos lesa padel na nogo, kar pa je kar precej bolelo.

Delovna zaščita je pomembna tudi pri domačem delu

Zato pa sem tedaj ugotovil, da delovna zaščita ne bi bila tako slaba ideja. Vedno pa sem smatral tovrstno zaščito bolj za nekaj, kar rabimo, če se na temu področju ukvarjamo profesionalno, torej v kakšnem podjetju. Glede na vse manjše težave, na katere sem naletel med domačim delom, pa sem le dojel, da je delovna zaščita kljub temu pomembna tudi za domača opravila.

Tako pa sem se odpravil v bližnjo trgovino s tovrstnimi rečmi in opremo, ter sem začel iskati različne kose zaščite. Sprva pa sem se odločil, da si kupim kakšne delavne čevlje. Ti bi imeli okrepljen vrh, ki bi zaščitil moje prste pred kakšnim padcem kakega materiala na mojo nogo. To pa bi me lahko rešilo tudi kakšnega zloma prsta, tako da sem to res brez premisleka kar kupil. Nato pa sem iskal še kakšne rokavice in zaščitna očala. Rokavice bi mi služile kot zaščita pri prijemanju lesa, ki ima lahko kakšno trsko, ki bi se mi sicer zarila v kožo na roki. Pri žaganju lesa pa bi tudi očala prišla prav, da zaščitim svoje oči pred prahom in raznimi majhnimi delci.

Tako pa mi je ta delovna zaščita nato res omogočila, da je moje delo na domačem projektu lahko potekalo čim bolj varno. …

Garažna vrata: urejen, sodoben vhod, ki se ujema z vsem ostalim.

miha@ngn.siGaražna vrata

Ko sva z ženo začela prenavljati hišo, sva si rekla, da bova šla postopoma. Najprej sva prenovila notranjost, potem je bila na vrsti fasada, na koncu še garaža. Garaža je bila dolgo časa skladišče, prostor za orodje, kolesa in vse, česar v hiši nismo imeli kam dat. Garažna vrata? Bila so stara, težka, zarjavela, pa še odpirala so se ročno. Vsakič, ko je deževalo in sem moral ven iz avta, da jih odprem, sem si rekel, da tole bo pa treba zamenjat. Ampak vedno je bilo nekaj drugega bolj nujno.

Potem pa se je en dan zgodilo. Odpiram vrata, kot po navadi, in mi ostane ročaj v roki. Garažna vrata so se zatikala že prej, tokrat pa so čist popustila. Še isti dan sem rekel, da zdaj pa res. Začel sem iskati rešitve in bil presenečen, koliko različnih opcij obstaja: sekcijska garažna vrata, dvižna, rolo, s pogonom, brez pogona, izolirana, pametna… nisem imel pojma, da je izbira tako pestra.

Garažna vrata: urejen, sodoben vhod, ki se ujema z vsem ostalim.

Na koncu sva se odločila za sekcijska garažna vrata z električnim pogonom. Želela sva nekaj funkcionalnega, varnega in estetsko usklajenega s hišo. Ko so jih montirali, sem bil navdušen. Odprla so se tiho, gladko, z enim klikom na daljinec. Pa še toplotna izolacija je super, kar se zdaj poznaa tudi pri ogrevanju garaže pozimi, saj je priključena hiši in tako nudi še dodatno zaščito in izolacijo na tej steni.

Najbolj pa me je presenetilo, kako zelo so nova garažna vrata spremenila celoten videz hiše. Kar naenkrat ni bilo več stare garaže, ampak urejen, sodoben vhod, ki se ujema z vsem ostalim.

Zdaj vsak dan, ko se pripeljem domov, enostavno pritisnem gumb in se vrata počasi odprejo. Brez skrbi, brez tega, da dežuje po meni, brez ročnega vlačenja. Včasih res čakamo predolgo, da nekaj zamenjamo, čeprav bi nam že dolgo lahko lajšalo življenje. Zame so bila to garažna vrata. In verjemite mi, ko vam rečem, razlika je ogromna.…

Prevajanje ni tako preprosto kot sem si mislil

miha@ngn.siPrevajanje

Nikoli si nisem mislil, da se bom nekega dne znašel pred profesionalnim prevajanjem. Nedolgo nazaj pa sem se res znašel v takšni situaciji, kjer pa sem bil popolnoma izgubljen med vsemi različnimi tujimi izrazi, predvsem tistimi strokovnimi. To pa se je zgodilo zaradi tega, ker smo se s podjetjem začeli širiti na tuje trge. To pa je seveda bilo zelo profitno in odlično za napredek, vendar pa je pripeljalo svoje izzive. 

Za prevajanje pa sem na začetku uporabljal kakšne spletne prevajalnike, kot so Google Translate in podobno. Hitro pa sem ugotovil, da to preprosto ne bo zadostovalo. Ker sem imel opravka z določenimi strokovnimi dokumenti, ki so vsebovali kar nekaj strokovnih izrazov, mi tovrstni prevajalniki niso pomagali. Ti so prevajali besedo za besedo, oziroma stavek za stavkom in to dobesedno. Zaradi tega pa je besedilo izgubilo neko rdečo nit, ter zato prevajanje ni bilo ustrezno.

Prevajanje ni tako preprosto kot sem si mislil

Tako pa sem videl, da se bom moral za to malo bolj potruditi. Zato pa sem se zadeve lotil ročno. Najprej sem poskušal z svojim osnovnim znanjem o prevajanju, prevesti te dokumente. To pa mi je uspelo, vendar pa, ko sem dal dokument za prebrati nadrejenemu, pa ni bil najbolj zadovoljen. Besedilo je namreč bilo preveč enostavno ter ni vsebovalo zadosti tistih nujnih izrazov, ki bi naredili besedilo bolj strokovno.

Zato pa sem naredil korak nazaj, ter sem se začel učiti, kako se to profesionalno počne. Pri temu pa sem se naučil tistih posebnih slogov, ki jih je tovrstno prevajanje zahtevalo. Zato pa sem najprej moral besedilo dobro poznati, predno sem se lahko lotil prevajanja. Tedaj pa sem uporabil vso tisto znanje, ki sem ga pridobil med preučevanjem prevajanja in tujih jezikov, ter res sestavil ustrezen prevod dokumenta. 

Ko pa sem opravil svoje prvo prevajanje, pa je nadaljnje delo potekalo precej hitreje in bolj enostavno, saj sem tedaj vedel, kaj delam. …